Zdaj govori v. d. direktorja Radia Slovenija

»Kaj ljudje od nas pričakujejo, kaj dobrega lahko ponudimo, kaj lahko pokažemo, po možnosti na neki svež ali premieren način in na odru pred ljudmi – tako pred interno strokovno javnostjo kot pred splošno zunanjo javnostjo. To je pravzaprav tudi namen tega Avdiofestivala.«

»Mirno lahko rečemo, da tri četrtine ljudi tako ali drugače bolj ali manj pogosto ali redno še zmeraj spremlja radijske programe, kar je izjemno visoka številka.«

»Poenostavljeno povedano: gre za aplikacijo, ki prek pametnih naprav ponuja – najbolj prek pametnega telefona – dostop do skoraj vseh radijskih programov v Sloveniji, ne samo do programov Radia Slovenija, ampak tudi do vseh komercialnih in preostalih radijskih programov.«

»Lahko rečem, da tri četrtine ljudi bolj ali manj pogosto ali redno spremljajo radijske programe.«

»Radio je v vseh letih obstoja razvil neki standard za kakovostne vsebine in iz tega izhaja tudi zaupanje poslušalcev.«

»Tudi ko gre za produkcijo podkastov in druge sodobnejše prijeme in storitve, je na javnem radiu temelj kakovostna vsebina, sledi raznolikost.«

»Aplikacija se je v letu dni kar prijela.«

»To je naslednja faza Radioplayerja.«

»Ljudje od nas pričakujejo, da kaj dobrega ponudimo in to tudi pokažemo.«

»Kandidati morajo poznati problematiko javnih medijskih servisov in imeti med drugim vsaj pet let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih.«

»Celotno volilno dogajanje bomo glede na urnik tistega večera v dobršnem delu analizirali že tisti večer, enako bo tudi na televiziji in MMC-ju. Predvsem pa bi izpostavil zelo poglobljene analize v jutranjem programu 1. Programa Radia Slovenija, omenila pa bi tudi podkast Umetnost možnega, ki ga bosta v živo ob 8. zjutraj pripravila Tanja Starič in Aleš Kocjan.«

»Olimpijski radio bomo v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije ustvarjali in oddajali tako rekoč ves dan.«

»Radio Slovenija in njegovi radijski programi dnevno dokazujejo, da se da razvijati na zelo različne, zanimive in uspešne načine. To je pravzaprav temelj tega, kar mi ustvarjamo že 95 let.«

»Zgodbe pritegnejo poslušalke in poslušalce in mi si jih želimo ustvarjati čim bolje, zanimiveje in jim s kakovostjo po vsebinski in tehnični plati dati vsebinsko in časovno relevanco.«

»Ali nam to uspeva? Glede na visoko poslušanost je odgovor da. Radio Slovenija pa mora gledati predvsem v digitalno prihodnost.«

»To je pravzaprav orodje, s katerim si bistveno lažje pridobimo vse avdio vsebine, ki nas zanimajo, ki obstajajo pri nas, na svoj telefon, na pametni zvočnik, na katerokoli pametno napravo, lahko tudi televizijo.«

»Vzpostavitev Radioplayerja je po njegovih besedah nujen korak za slovensko radijsko krajino, saj ima radio namreč prihodnost zgolj v primeru, da bo uspešno tekmoval z drugimi avdiovizualnimi medijskimi vsebinami, in sicer z boljšo dostopnostjo in uporabniku prijaznejšo izkušnjo.«

»Družba potrebuje prizmo, skozi katero človek bolje zaznava in razume svet in samega sebe. Del te prizme, ki mu pri tem pomaga, so tudi kulturno-umetniški programi. Naš Program Ars vsekakor ni izjema.«

»Raznovrstnost in pestrost področij, kamor je s številnimi umetniškimi, glasbenimi, novinarskimi, izobraževalnimi in drugimi avdiovsebinami posegel projekt B-AIR, se kažeta tudi v predstavitvi projekta v okviru francoskega paviljona.«

»Vesel sem, da sta med njimi tudi dve deli, nastali na Radiu Slovenija. Vnovično izpraševanje prihodnosti sveta je dandanes nujno, vloga zvoka v razvoju človeka v tem svetu prihodnosti pa odpira številna vprašanja, vidike, dileme, ki jih na najrazličnejše načine poudarja tudi projekt B-AIR.«

»Gre za enega izmed bolj dragocenih zvočnih pričevanj v naši zgodovini, javni radio pa je najbolj odgovoren tudi za narodovo zvočno kulturno dediščino.«